Trajnostno naravnani dostopni turizem je publikacija, ki na enem mestu ponuja odgovore, ki jih uporabniki pogosto iščemo, ko želimo podrobneje razumeti pojme, kot so trajnostni turizem ali turizem za vse oziroma dostopni turizem.
Trajnostno naravnani dostopni turizem je publikacija, ki na enem mestu ponuja odgovore, ki jih uporabniki pogosto iščemo, ko želimo podrobneje razumeti pojme, kot so trajnostni turizem ali turizem za vse oziroma dostopni turizem.
Dostopni turizem je predstavljen skozi teoretične opredelitve in primere dobrih praks v tujini.
Predstavljena so tudi teoretična ozadja socioloških in psiholoških terminov, kot so razumevanje generacij in razlaga potreb. Obe temi sta obogateni z navedbo prilagoditev, ki jih potrebujejo ljudje, ki spadajo v različne generacije oz. imajo različnimi posebne potrebe, ko so v vlogi udeležencev turističnih aktivnosti.
Obširno so opisane različne skupine, ki potrebujejo prilagoditve turistične ponudbe, med katerimi so tako družine z večjim številom otrok, kot osebe z zdravstvenimi težavami, osebe s posebnimi potrebami na različnih področjih in upokojenci ter starostniki. Predstavljena je tudi vse aktualnejša problematika staranja prebivalstva v svetu in pri nas ter njihove potrebe in potrebne prilagoditve.
Avtorja sta posebno poglavje namenila področju trženja in potrebi po temeljitem razmisleku o metodah trženja glede na specifične ciljne skupine.
Drugi del monografije predstavlja predstavitev šestih novejših raziskav, od katerih sta jih avtorja izvedla pet.
V letih 2017 in 2018 sta pridobila podatke od ponudnikov (turističnih podjetij in Turistično informacijskih centrov) in uporabnikov turističnih storitev (uporabnikov storitev v domovih za starejše, društev upokojencev, društev invalidov). Ugotovila sta, da imajo ponudniki še veliko prostora za izboljšanje na področju dostopnega turizma, saj manj kot polovica podjetij, ki se ukvarjajo s turizmom, ponuja dostopni turizem. Največ turističnih podjetij ima prilagojeno ponudbo za starostnike, tretjina za osebe s posebnimi potrebami, manj kot tretjina zagotavlja prilagojeno prehrano. Manj kot 60 % Turistično informacijskih centrov se ukvarja s ponudbami za starostnike ali osebe s posebnimi potrebami, čeprav ocenjujejo, da so starejši od 65 let pomemben segment turistov. Starostniki se pri njih najpogosteje zanimajo za ogled kulturnih znamenitosti, dogodkov in prireditev ter naravnih znamenitosti. Za zdravstveni turizem se jih zanima manj kot polovica.
V okviru raziskave prostega časa uporabnikov storitev domov za starejše sta ugotovila, da skoraj vsi domovi organizirajo izlete, ki se jih udeležita dve petini starostnikov. Glavna ovira za udeležbo na poldnevnih, enodnevnih in tudi večdnevnih potovanjih so za starostnike težave z zdravjem. Tudi društva invalidov so aktivna pri organizaciji izletov, polovica jih za svoje člane organizira potovanja tudi v tujino. Pomemben dejavnik odločitve za storitev je cena. Društva invalidov, ki so prav tako pomembno udeležena pri potovanjih svojih članov (športna in kulturna tekmovanja, izleti in ogledi) poleg cene odločitve sprejemajo tudi na osnovi tega, ali ponudnik turistične storitve pozna težav oseb s posebnimi potrebami. Pri destinaciji je pomembna dostopnost, prilagoditev vodenja in prilagoditev vsebin, pri namestitvi pa je poleg cene pomembna tudi prehrana in možnost bivanja celotne skupine v istem objektu.
Tretji del znanstvene monografije pa zajema predlog Strategije dostopnega turizma v Sloveniji, ki bi moral postati sestavni del Strategije razvoja turizma v Sloveniji in izboljšave, ki bi jih lahko naredili na tem področju. Turizem za vse je v Sloveniji trenutno le odziv na povpraševanje zainteresiranih skupin, ne pa trajnostni način oblikovanja univerzalne ponudbe turističnih storitev, ki bo primerna za najrazličnejše uporabnike in tudi primerno oglaševana.
Brez dvoma je Slovenija aktualna destinacija za starejše in za osebe s posebnimi potrebami predvsem zaradi tega, ker je varna država in ker ima veliko destinacij s primerno infrastrukturo (npr. zdravilišča). Vendar pa to v prihodnje za optimalen razvoj dostopnega turizma ne bo dovolj. Po mnenju avtorjev so nujno potrebni nišni programi za starejše in za osebe s posebnimi potrebami, ponudba izven zimske/poletne sezone, ustrezen poslovni model … Še posebej zanimiv pa je predlog, da bi se lahko dostopni turizem razvijal v okviru domov za starejše.
Pričujoča publikacija predstavlja pomembno delo, ki ima potencial spodbujanja razvoja dostopnega turizma in ozaveščanja problematike, zato bo zanimivo branje za vse ponudnike turističnih storitev, neobhoden učbenik za študente programov turizma in priročnik turističnim delavcem pri oblikovanju in prilagajanju ponudbe turističnih storitev.
dr. Anita Goltnik Urnaut