Delo v več poglavjih sistematično obravnava ključne aspekte sodobne organizacije. V času, ko temelji sodobne ekonomske doktrine vsa podjetniška razmerja ocenjujejo skozi prihodke, prodajo, dobiček in davke se avtorji osredotočajo na preskočeno fazo družbenega razvoja, ki je od industrijske družbe preko milega preskoka čez družbo znanja preskočila v informacijsko/virtualno družbo. Ta preskok od industrijske v informacijsko družbo omogoča nadaljni obstoj neo-liberalne kapitalistične paradigme, katere logiko je kritiziral že Marx. Na drugi pa je družba znanja, kot obvisela celina, ki ruši logiko ekonomske rasti za vsako ceno ter prevprašuje trdnost temelja ekonomije kot take (šibkost je pokazala zadnja ekonomska kriza 2008).
Avtorji se v monografiji z ustreznim znanstvenim pristopom in besediščem pristopajo k vlogi posameznika v delovni organizaciji (podjetju), vlogi in pomenu znanja ter sposobnosti, ki jih ta posameznik ima ali razvija. Ugotovitve avtorjev niso presenetljive, vendar so v praksi pogosto preslišane. Ključ do podjetniškega uspeha je poleg ideje predvsem ustrezno znanje in medčloveški odnosi, zadovoljstvo zaposlenega na delovnem mestu, nagrajevanje (ne nujno finančno) in razumevanje dinamike kolektiva. Avtorji svoje trditve sistematično podpirajo z empiričnimi podatki, ki dajejo monografiji dodatno težo in verodostojnost.
Pričujoča monografija v tovrstni obliki ne bo zgolj del akademske razprave med različnimi pogledi na temeljne elemente podjetniške uspešnosti, ampak lahko služi tudi kot sredstvo za prenos znanja na mlajšo generacijo, ki se v svojem študiju srečuje z vprašanji upravljanja podjetij, nenazadnje pa povabilo k branju velja tudi obstoječim vodilnim in vodstvenim kadrom, ki v želji po dobičku pogosto spregledajo temeljni element, na katerem razvoj podjetja sloni. Državnim ustanovam pa je lahko knjiga v opomin pri razumevanju pomena znanja ne samo za razvoj podjetij temveč posledično tudi družbe kot celote.